Laserska terapija je medicinski postopek, ki uporablja usmerjeno svetlobo za spodbujanje procesa, imenovanega fotobiomodulacija (PBM pomeni fotobiomodulacija). Med PBM fotoni vstopijo v tkivo in interagirajo s kompleksom citokroma c v mitohondrijih. Ta interakcija sproži biološko kaskado dogodkov, ki vodijo do povečanja celičnega metabolizma, kar lahko zmanjša bolečino in pospeši proces celjenja.
Fotobiomodulacijska terapija je opredeljena kot oblika svetlobne terapije, ki uporablja neionizirajoče vire svetlobe, vključno z laserji, svetlečimi diodami in/ali širokopasovno svetlobo v vidnem (400–700 nm) in bližnjem infrardečem (700–1100 nm) elektromagnetnem spektru. Gre za netermični proces, pri katerem endogeni kromoforji sprožajo fotofizične (tj. linearne in nelinearne) in fotokemične dogodke na različnih bioloških ravneh. Ta proces ima za posledico koristne terapevtske rezultate, vključno z, vendar ne omejeno na, lajšanje bolečin, imunomodulacijo in spodbujanje celjenja ran ter regeneracije tkiv. Izraz fotobiomodulacijska (PBM) terapija zdaj uporabljajo raziskovalci in zdravniki namesto izrazov, kot so nizkointenzivna laserska terapija (LLLT), hladni laser ali laserska terapija.
Temeljna načela, na katerih temelji terapija s fotobiomodulacijo (PBM), kot jih trenutno razumemo v znanstveni literaturi, so relativno preprosta. Obstaja soglasje, da uporaba terapevtskega odmerka svetlobe na poškodovano ali disfunkcionalno tkivo vodi do celičnega odziva, ki ga posredujejo mitohondrijski mehanizmi. Študije so pokazale, da lahko te spremembe vplivajo na bolečino in vnetje ter na obnovo tkiva.